Pajata, meiden vepsän ma!
Ojatin randal Vidl-küläs regionoidenkeskeine vepsläine praznik “Elonpu” udes kerazi adivoid erazvuiččiš man čogišpäi. Torven än’ znamoiči, miše praznik zavodihe i prazniklavalpäi kuluškanziba veslad pajod da častuškad vepsän kelel.
Ezmäižen laval ezini vepsläine “Armas”-fol’kloransambl’. Mugažo praznikal eziniba “Samovaročki”-fol’kgrupp Piterišpäi, “Sudaruški”-folklorsebr Vidlaspäi, “Ojatskaja večorka”- da “Ajuški” -fol’klorsebrad Tervalaspäi, “Zabava” -rahvahan pajon ansambl’ Podporožjespäi i toižed.
Praznikan avaidusen aigan kaik sädaikollektivad mäniba praznikverajas läbi, miččed om čomitadud heledoil kelloižil. I ühtes kelloižidenke heläidaškanzi-pajataškanzi kaik vepsän ma. Praznikan simvol-ki — Elonpu — oli originaline necil vodel: se kändihe tulleil i kului melodine heläiduz. I nacein, ei muite, ved’ praznikan tem oli “Pajata, ma!”.
“Elonpule” tuliba arvokahad adivod: Piterin agjan Zakonoidentegendan Suiman pämez’ Sergei Bebenin, Podporožjen agjan administracijan pämez’ Aleksandr K’alin, Piterin agjan Kundaližen Valdhonusen ezitai Ivan Horhe i Podporožjen pühäkodin pap’ P’otr Bogdanov. Hö ozateliba eläjid praznikanke i andoiba kitändkirjeižid arvokahile kul’turradnikoile sures panendas vepsän kul’turan kaičendaha.
Korktan pauklahjan — Venäman Pohjoižen, Sibirin i Edahaižen Päivnouzman igähižiden vähäluguižiden rahvahiden associacijan ”Za vernost’ Severu” -medalin, sai Ol’ga Spirkova, vepsläine, Vepsän fol’klorkeskusen radnik, vepsläižiden tradicijoiden da veroiden kaičii. Hän kaiken elon omišti vepsän rahvahale, hüvin pagižeb vepsän kelel i andab ičeze tedoid toižile sugupol’vile.
Praznikan sädajad tegiba kaiken, miše se oliži melentartuižen, veslan, erazvuiččen da kodikahan adivoiden täht. Täl vodel ozaižihe uded art-objektad, vedetihe uzid mastar’-klassoid, rahvahale oli midä kacta, söda, koskta da kundelta. Adivoile tuliba mel’he ekskursijad Vidlan keskustme, niid tegiba kodi-istorijan tundijad Mihail Kurilov da P’otr Vasiljev. Kodi-istorijan tundii Sergei Pinčuk mäni tuhid kilometrad, oleskeli edahaižiš Süvärin agjan čogaižiš, kerazi bohatad materialad i vaumišti adivoiden täht melentartuižen intellektualižen vändon vepsän man melentartuisijoiden polhe.
Vepsläine “Peiveine”-tätüteatr tegi melentartuižen programman lapsiden täht, a “Ojatskaja večorka”- da “Ajuški” -fol’klorsebrad vaumištiba ilokahid vepsläižid vändoid.
Meiden bohatuz om meiden ristitud, meiden mastarid. Praznikale kerazihe parahimad mastarid erazvuiččiš külišpäi da lidnoišpäi: Petroskoišpäi, Podporožjespäi, Pöudospäi, Al’ohovščina-, Jarovščina-, Uslanka-, Važinad-külišpäi. Oliba sijaližed-ki mastarid. Necil vodel oli ezitadud meiden Vidl-külän mastarin Jekaterina Tarakanovan käzil tehtud töd. Hänel oma kuldaižed käded. Hänen čomad hurstid da pannod tetas ei vaiše vepsän mal.
Kaikuččel vodel möndrivid čudutoitaba tulnuzid ristituid käzitehmusiden čomudel da äjüdel: kirjavid hurstid, sijapäluižid kanghan šlikuišpäi, vöid, tätüižid, tehmusid puspäi (härkimid, piragvärtinoid, mujutadud bobaižid), savesižid astoid i äi tošt. Adivod voiba ostta midä-se ičeleze muštoks vai valita hüvän lahjan heimolaižile da sebranikoile, a mugažo ühtneda mastar’-klassoihe i tehta midä-ni ičeze käzil.
Praznikal radoiba ei vaiše Vepsän fol’klorkeskusen mastarid, no i lahjakahad ristitud toižišpäi külišpäi da lidnoišpäi. Art’om Stepanov Podporožjespäi kaikiden sil’miš pilan abul tegi puspäi todesižen tronan. Sen sel’gtugi nahodib puhu, praznikan simvolaha. Nügüd’ nece tron kaičese Vepsän fol’klorkeskuses.
Mastar’-klassoil adivod surel tahtol openzihe kudomaha kangazpul, tehmaha rindripkid, pannoid heinišpäi, vanutamha villaspäi, tehmaha tätüižid-kaičijoid, pirdamaha kanghal. Kaikutte tahtnik voi tehta ičeleze muštoks astjoid tohespäi — ned oma tarbhaižed, konz käveled mecha marjoihe da babukoihe. Lujas tuliba mel’he adivoile täputand savespäi i Ojatin keramikan čomenzoitand vai pirdand. Nene oma tradicionaližed meiden rahvahan radonmahtod. Meletan, nece om hüvä radon mahtišt, i se ozutab, miše ristituile om melentartušt tundištadas vepsän rahvahan radonmahtoidenke da tradicijoidenke, nece abutab meile popul’arizoitta i kaita vepsän rahvahan kul’turjäl’gestust.
Praznikan aigan avaitihe uz’ art-objekt — “Kurgiden pajo”. Se om tehtud “Venäman hobedan nabornikan sarnoiden laboratorii” -projektan aigan “Uded projektad” -sebran kul’turtomotusiden Prezidentan fondan rahatugele. Vepsän rahvahal kurg tob ozad da tervhut. Neciš art-objektas om ühtenzoittud kaik, mi om sidotud kurgenke vepsän mal. Nece om kaiv, mitte nahodib korktaha linduhu, kurgesine aid — “kurgen suug” — i iče kurg, mitte kerazi kaikid meid ičeze suugan alle praznikpäiväl. Necen čoman radon tegi mugažo pumastar’ Art’om Stepanov.
Vepsläižed emägad Vidlaspäi paštoiba äi erazvuittušt emägust: kalitoid, plotuid, pirgoid, tegiba marjkeitost purdeheinišpäi, marjvet da tradicionališt vepsläšt jomišt — olut. Kaikutte adiv voi mujada vepsläižid sömižid da jomižid, pagišta külän eläjidenke, kulištada eläbad vepsän paginad, tedištada äi melentartušt meiden man kirjutajiš da runoilijoiš, vastatas heidenke.
Praznik tuli lujas vessel. Pajod, kargud, vändod, mastar’-klassad, ajand venehel Ojat’-jogedme ei andnugoi ristituile tusttuda. Kaikutte läksi praznikalpäi hüviš meliš.
Spasib kaikile, ken abuti tehta mugoižen čoman, melentartuižen praznikan. Nägemoiš udel vodel!
