Sortavalan eläjad da adivod voiba kävuda endištadud Ratušaha
Pigai Sortavalan eläjad da adivod voiba kävuda endištadud Ratušaha. Sauvotusen pala avaitas heinkus, Ruskeala Symphony festival’in edel.
Tämbei udištadas sauvotuz. Radoid tegeb Hüväntegii fond Kronid Gogolevan nimel.
Nügüd’ zavottihe mujutada pertinoc. Pertinocan originališt mujud udištadihe jätud vanhan mujun abul. Ratušan pordhad pandas lastuižil, te pandas kivil, mitte om kaitud siš aigaspäi, konz endištadihe Sortavalan keskuzsild.
— Mö tegim suren endištamižen radon, miše udištada puižid paloid. Nügüd’ rad lopiše — mujutadas pertinoc, sanui ezmäižen kategorijan endištai Ilja Stepanov.
— Ezmäi saivotusen olo ei olend hond. No Ratušan sauvondvencad oliba kulud. Mö vajehtim ezmäižen pusauvosen rivin, vanhoiden tehnologijoiden mödhe kaičim nenid paloid vedespäi tohel, miše rivi ei hapanuiži. Mö tahtoim kaita ratušan istorilišt nägod.
Karjalan pämez’ kodvi endištamižen radod.
Artur Parfenčikov kingiti homaičust požaran varumatomudehe: saivotuses tehtas požaran sisteman. Kaik ratušan palad kasttas eriližil ainehil.
— Mugoi saivotuz pidab kaita. Eskäi äjak-se minutad ulotub, miše puine istoriline Ratušan sauvotuz palaiži lophusai. Mö meletam kävutada Kiži-saren mahtištod, kus kävutadas požaran robotoid, Artur Parfenčikov homaiči.
Istoriližes Ratušas tehtas ozuteluz, mugažo heinkus täs voib nägištada ”Sortavala, 1939”-maketan.
