Petroskoiš avaitihe vepsläine studii
23. tal’vkud Petroskoiš mäni “Vepsläine” -studijan (“Veps’anka”) praznikaline avaiduz. Nece studii om etnokul’turine sija, mitte om omištadud Karjalan igähižen vähäluguižen rahvahale — vepsläižile, heiden kul’turale da tradicionaližile radonmahtoile. Studijan tegijad oma kaks’ vepsläšt našt — Julia Aprodu i Darja Polina.
Avaidusel adivoiden keskes oliba projektan sebranikad, tundištoitajad da žurnalistad — heiden lugus oliba teleradnikad da “Kodima”-lehtesen toimitajad. Adivoiden täht oli tehtud čoma stol čajunke da tradicionaližen vepsläižen kodipaštatesenke: kalitoidenke, pirgoidenke vävule da bolpirgoidenke. Stolan taga kaik kacuiba videorolikad vepsläižiden i heiden kul’turan polhe, kosketihe da pagižiba studijan planoiš.
— Meletan, miše nece om lujas hüvä idei — avaita mugoižen studijan. Tänna voib tulda lapsidenke, sebranikoidenke, kanzanke — hüvin mänetada aigad. Täs vedetas erazvuiččid mastar’-klassoid, miččiden aigan voib tedištada vepsläižiden da heiden traicijoiden polhe. Om ani arvokast, miše täs voib kacta vanhoid kodikaluid — ned starinoičeba vepsläižiden elos, rados. Ristitud, kudambad eläba Petroskoiš, ei voigoi konz taht tulda Šoutjärven vepsläižehe muzejaha vai külihe, miše čuklautas neche atmosferaha. A nügüd’ ristitud voiba tulda studijaha da sada hüväd mel’t, tundištadas vepsläižidenke, starinoiči “Oma Media” -portalale Irina Sotnikova, azjtegon ühtnik.
Kodikahan “Vepsläine”-studijan päidei om siš, miše mehed voižiba tedištada vanhoiš i nügüdläižiš radonmahtoiš da čuklautas vepsläižehe kul’turaha. Studijas ozutadas, kut tehta savi- i plettud čomitesid, tradicionaližid tätüižid, kut pirtta da tehta erazvuiččid tehmusid tohespäi i puspäi. Mastar’-klassoid vedäba igähižed vepsläižed, rahvahan mastarid da taidehpirdajad.
Ičeze adivoile “Vepsläine” studii tarjoičeb ani erazvuiččid azjtegoiden formatoid: mastar’-klassoid, programmoid lapsiden täht, interaktivižid lekcijoid vepsläižiden elon polhe. Mugažo studijas voib praznuita sündundpäivid, tehta radkollektivan praznikoid vai sädandehtoid. Kaiken ližaks, sigä voib ostta unikaližid käzitehtud vepsläižid muštlahjoid.
Studijan tegijad sanuba, miše hö tahtoiba sädandan da eläbiden paginoiden abul tundištoitta adivoid ičeladuiženke vepsän rahvahan kul’turjäl’gestusenke. Hö tegeba nügüdläižid kaluid arvostades istorijad.
Uzišt neciš temas voib lugeda mugažo venäks.
Tarkištele "Oma Median" Telegram-kanalad!
