Šokšun školas mäniba Pened Pimenovan lugendad
22. redukud, tetaban hüväntegijan Mark Pimenovan sündundpäiväd kanman, Šokšun školas mäni “Pened Pimenovan lugendad” -kodirandan istorijan konferencii. Azjtegon temaks tehtihe Änižrandan školiden istorii, sikš ku täl vodel niil školil om 220-vozne jubilei.
Täl kerdal konferencijaha ühtni enamba školad, mi tobjimalaz: Šokšun, Kalagen da Šoutjärven školiden ližaks oliba mugažo Ladvan, Derev’annoje- da Ladva-Vetka -küliden školad.
Kaiked konferencijal oli ezitadud 12 dokladad. Kaikutte openik starinoiči ičeze školan istorijas da sen tetabiš ristituiš, dokladad oli tehtud penen oppindan formas: lapsiden radoiš oli pagištoitusid ristituidenke, anketoid.
― Tundmused konferencijalpäi oma ani lämäd. Nägui, miše openikad vaumištiba hüvin, kaik oli tehtud tarkašti. Olen homaičenu, miše voz’ vodespäi dokladad tegese parembikš da melentartuižembikš ― nece ihastoitab mindai. Täl kerdal äi homaičust oli kingitadud tetabihe ristituihe, kudambad oliba Änižrandan školiden openikoin vai opendajin: Ol’ga Šmajenik openzihe Šoutjärven školas, Tamara Jufa oli opendajan Ladvas i zavodi sigä ičeze sädairadon... Mugažo oli ani melentartuine doklad Šokšun školan istorijan polhe. Tariž spasiboita opendajid, kudambad ohjanziba openikoid, se om lujas tärged rad, sanui “Oma Media” -portalale Larisa Čirkova, “Vepsän kul’tursebran” pämez’.
“Pened Pimenovan lugendad” -kodirandan istorijan školidenkeskeine konferencii tehtas vodelpäi 2016. Se om nimitadud tetaban hüväntegijan, petroskoilaižen möjan Mark Pimenovan nimel, kudamban kodima om vepsläine Šokš-külä.
