“Kolmatoi jouk” -astund linneb tradicionaližes formas
Petroskoiš täl vodel “Kolmatoi jouk” -astund linneb tradicionaližes formas. Vägestusen päivän Petroskoin eläjad da adivod astuškandeba lidnan päirdoidme da da avoirdoidme ičeze heimolaižiden — Suren voinan ühtnikoiden — modkuvidenke käziš. Neciš starinoičeb Karjalan pämehen press-služb.
— Akcijan päidejan om sirtta lapsile da vunukoile muštod Sures voinas da sen gerojiš. Norile mehile pidab teta da oppida ičeze man istorijad, Suren Vägestusen istorijad. Sikš ku tulijal aigal heile om tariž kaita istoriališt muštod meiden gerojaližes männudes aigas, Sovetskijan Sojuzan rohktoiš saldatoiš, kudambad kaičiba kodiman valdad da ripmatomut surmaližes toras fašizmanke, sanui Artur Parfenčikov “Vägestuz” -Venäman tegendkomitetan ištundal.
Edel praznikad volont’orad andaba tahtnikoile Pühän Georgijan lentoid. Tradicionaližed taughud tehtas kaiktäna Karjalas. Jo nügüd’ Karjalan rajonoiš puhtastadas muštpachid da mušttahoid. Municipaližed muzejad tegeba läz 80 azjtegod. Kaikuččes Karjalan rajonas mäneba praznikakcijad — ekskursijad voinan ülenzoitusen sijoihe, koncertad, patriotižen pajon konkursad, literaturehtad, kino-ozutandad.
Semendkun augotišes “Kolmatoi jouk” -akcii mäneb mugažo kaikiš Venäman školiš.
Uzištoid neciš temas voib lugeda mugažo karjalaks, suomeks da venäks.
