Karjalan büdžetaspäi jagatihe rahoid Tučinan pertin endištamižele

Vodehesai 2012 Tučinan pertiš oli muzei, miččes starinoitihe Suren voinan aigtegoiš da tedišteluzjoukus, mitte eli siš. Kuva om muzejan arhivaspäi

Tučinan pert’ om arhitekturan muštpacaz. Se seižui Mägel, Kal’l’ansarel. Vodel 1978 se sirttihe Šoutjärvehe. Vodehesai 2012 pertiš oli muzei, miččes starinoitihe Suren voinan aigtegoiš da tedišteluzjoukus, mitte eli siš. Sid’ pert’ pidi saubata, kacta sidä voi vaiše irdpolespäi. Ekskursijad tedištelzjoukus mäneškanziba Šoutjärven etnografižes muzejas. Täl vodel Karjalan büdžetaspäi jagatihe 4,4 millionad rubl’ad Tučinan pertin endištamižele.

— Nügüd’ om tarbhaine etap — diskutiruidas, kut pidab tehta endištamižradod, vaumitas azjbumagad. Meidennoks ekskursijoile Tučinan pertin polhe kaiken aigan tuleskeleba ristitud. Nene ekskursijad oma popul’arižed. Jo necil vodel vilukuspäi zavottes tägä oleskeli kuz’ školan openikoiden gruppad Petroskoišpäi, sanub Šoutjärven etnografižen muzejan pämez’ Natalja Anhimova.

Johtutam, miše 13. elokud vodel 1943 Šoutjärvehe vedihe mehid, kudambile pidi sada okkupiruitud tahol partizanoilpäi tedoid i oigeta ned frontan štabha, keskuzkomitetaha. Ezmäi tedišteluzjouk eli mecas, no sid’ tegihe vilu. Siloi külän pämez’ Dmitrii Tučin peiti tedištelijoid ičeze pertiš, kus hö eliba viž kud. Tučin ühtes partizanoidenke abuteli tedištelijoile tarbhaižiden tedoiden samižes.

Uzištoid neciš temas voib lugeda mugažo suomeks.