Kalages vastsihe vepsän kelen opendajad
30. keväz’kud Kalag’-küläs vastsihe vepsän kelen opendajad Änižröunan — Kalagen, Šokšun da Šoutjärven — školišpäi da lapsiden päivkodišpäi. Nece azjtego oli tärged vepsän rahvahan kul’turan da kelen kaičendan täht.
Vepsläižiden školiden pämehiden da vepsän kelen opendajiden vastuz andoi čoman voimusen diskutiruida kehkeran stolan formatas kodikelen opendusen nügüdläižiš problemoiš da sen tulijas aigas. Kaikuččen školan ezitai starinoiči kollegoile kodikelen opendusen jügedusiš da erigoičusiš, a mugažo jagoihe ičeze idejoil i planoil. Ühtnikad homaičiba, miše heiden küliš om ühthižid problemoid da erigoičusid: openduzčasuiden lugumär školiš, kodikelen openduz lapsiden päivkodiš i m. e. Mugažo pagištihe siš, miše Änižröunan openikad paksus ühtneba erazvuiččihe konkursoihe, projektoihe da akcijoihe, miččed om sidotud rahvahan kul’turaha.
— Kacmata sihe, miše meiden školiš om vaiše üks’ kodikelen urok nedališ, openikad aktivižesti ühtneba vepsläižihe azjtegoihe, mi abutab oppida vepsän rahvahan kul’turad da kebnenzoitab vepsän kelen opendamišt, sanui “Oma Media” -portalale Šoutjärven školan opendai Ales’a Anušenkova.
Oficialižen palan ližaks vastusen programmaha mülüiba kul’turižed-ki azjtegod. Adivoiden täht vepsän kelen tundijad Maria da Ol’ga Mironovad vaumištiba “Heboine džutaspäi” -mastar’-klassan, sikš ku Päivnouzman kalendarin mödhe 2026. voden simvol om hebo. Mastar’-klassan aigan kaik pagižiba vepsän kelel da johtutiba, mitte znamoičend om hebol vepsläižes kul’turas.
Mugažo opendajad kävuiba ekskursijale Sovetskijan Sojuzan Gerojan Anna Mihailovna Lisicinan muzei-pertihe. Äjad opendajad oliba muzejas ezmäižen kerdan, heile oli ani melentartušt kundelta Kalagen školan pämest Svetlana Gotičad — hän starinoiči adivoile sen istorijas da eksponatoiš. Nece ozuti sidod vepsän rahvahan kul’turjäl’gestusen da kodikelen opendusen keskes.
— Specialistoiden da aktivistoiden ühtnend, hüväd tegijoiden i adivoiden keskeižed kosketused — nece kaik tegi ühtmuden il’mišt. Om mugoihe virkeh: “Rahvaz eläb sihesai, kuni eläba sen kul’tur da kel’”, se čomin ozutab vastusen pätegendan. Ühtnikoiden ühthine naprind tegeb suren panendan vepsän rahvahan unikaližuden kaičendaha, sanui vastusen tegii Maria Mironova.
Vastusen tegijad spasiboičeba kaikid adivoid da toivoba, miše mugoižed azjtegod tehtas jogavoččikš.
Tarkištele "Oma Median" Telegram-kanalad!
