Kalagen školas praznuitihe 220-voččen jubilejan
Kalagen školas pidetihe praznikaline azjtego, mitte oli omištadud sen openduzorganizacijan 220-voččele jubilejale. Ozatelmaha školan pedagogid, openikoid, pästnikoid da openduzradon veteranoid tuliba deputatad, küliden pämehed, “Vepsän kul’tursebran” ühtnikad, toižiden vepsläižiden školiden pämehed da sebranikad. Praznikale kerazihe läz kaik Kalag’-külän eläjad, kudambišpäi enambišt oma sijaližen školan pästnikad.
Kalagen školan istorii zavodihe vodel 1805, i enamba kaht voz’sadad siš opetas da kazvatadas lapsid. Lujas tärktaks etapaks školan täht lugetas 1980-vozid — aigad, konz zavottihe udessündutada vepsän kul’turad da kel’t. Vodelpäi 1989 Kalagen škol tehtihe sureks etnokul’turižen opendusen keskuseks, kus lapsed opendaba vepsän kel’t, kodiröunan istorijad, literaturad da mantedod.
Praznikaline azjtego oli täuttud ilol da sädandradol: adivod kundliba pajoid, kacuiba karguid, videorolikan školan istorijas da openikoiden veslid nomeroid školelon polhe. Ühthine hor pajoi opendajile omištadud südäntkoskijan pajon.
Kalagen školas anttas sur’ homaičuz lapsiden patriotižele kazvatusele. Vodel 2025 sigä oli tehtud Soveckijan Sojuzan Gerojan Anna Mihailovna Lisicinan muštčogaine.
— Ülendamoiš pitkäl da bohatal Änižrandan školiden istorijal. Kalagen školal om tetaban vepsläižen Anna Lisicinan nimi. Täga mušttas händast da hänen urohontegod. Školas tugetas patriotižid, kul’turižid da sporttradicijoid, kaitas vepsän rahvahan kel’t, muzikad, teatrad, sanui Karjalan Valdkundan Zakonoiden tegendan deputat Ol’ga Šmajenik.
Ičeze ozatelendsanoiš adivod toivotiba Kalagen školan kollektivale vahvad tervhud, hüväd elod, uzid professionaližid satusid. Hö tahtoiba, miše nece škol jäiži hengižen bohatusen, rahvahaližiden kal’husiden da tedoiden keskuseks.
Kalagen škol mülüb Änižrandan kaikid vanhembiden openduzorganizacijoiden lugetišhe. Šokšun, Šoutjärven da Kalagen školad kaičeba kodiröunan bohatoid openduz- da kul’turtradicijoid.
Tarkištele "Oma Median" Telegram-kanalad!
