Kodima

TIEMAT

Tradicionaližed radonmahtod: Ojatin keramik

Ezmäižen kerdan Karjalas avaitihe Ojatin keramikan ozuteluz. Sen avtor om L’udmila Ivanova Piterin agjan Al’ohovščina-küläspäi. Sen tem om omištadud v...

Легко сказать?!

В Петрозаводске создают видеоуроки карельского и вепсского языков. Зрители смогут посмотреть их осенью, а сейчас мастера кинематографии и ...

Nina Zaitseva: Pagin Kalevalan kändmižes

Nina Zaiceva starinoičeb siš, kut mäni rad Kalevala-eposan kändmižes, miččid jügedusid oli.

Tundištoituz vepsän rahvahanke Suomen mal

Vilukun augotišes Suomen Kuhmo-lidnas mäni Vepsän kul’turan voden avaiduz. Avaiduz mäni Juminkeko-fondas.

Kaks’-kahten londusenke

Tetab Karjalas fotograf-naturalist Ilja Timin starinoičeb ičeze elos, melentartuses da fotokuviš.

Tahtoin antta sarnoile toižen elon

”Nel’l’ dölod”-karjan avtor Natalja Silakova starinoiči, mi libuti henged kirjan kirjutamha, kut sunduiba sarnad da niiden hengiden polhe. <br /> ...

Sigä kaitas kul’turad südäimen kucundan mödhe

Nored Karjalaspäi oleskeliba adivoiš Vologdan agjan Babajevon rajonan vepsläižidenno.

Kut kaik zavodihe

Opendai Franciaspäi Gijöm Žiber (Guillaume Gibert) kändi vepsläižen eposan francian kel’he.

Tundištadas rahvahanke kelen abul

Baltianmeren-suomalaižiden keliden kafedran ezmäižen kursan openikad jagasoiš ičeze meletusil, mikš hö opendusen täht valičiba vepsän kel’t...

Päžar’-külän elo: eglai i tämbei

Meiden elo: Fil’m Päžar’-külän da sen eläjiden polhe starinoičeb, kut vajehtihe elo der’ounas 15 vodes.

Один день в этнопарке «Kаларанд»

На территории этнопарка в Рыбреке проходят мастер-классы для детей, а также продолжается благоустройство территории. ...

Matkoiš külidme opendam kodikel’t

Podporožjen rajonan Järved-küläs mäniba vepsän kelen kursad. Nece projekt sai toižen sijan konkursas, miččen tegi Piterin agjan sijaližen ičenaižen va...

Nored tundištasoiš Karjalanke

Norišt matkustab Karjaladme, tundištase igähižiden rahvahiden istorijanke, kelenke, kul’turanke, tradicijoidenke.

Hö ei ehtnugoi vojuida…

Šoutjärven muzejas kerazihe äi rahvast. Vastusen sü oli tärged – eloho läksi Viktor Loninan kirj.

Opeta lapsid vätes

Šokšun školas oli tehtud mastar’-klass lapsiden täht. Lapsid opetihe vändmaha vepsläižihe vändoihe. Mastar’-klassan tegii om nor’, aktivine neižne Jel...

Endevanhan vepsläižen naižen sädod

Tedat-ik tö, mitte irdnägo oli vepsläižel naižel äi vozid tagaze? Miččed sädod oliba da miččes kanghaspäi ned oli tehtud? Sen polhe mö pagižem Natalja...

Hüvä vaumičuz – korktad satused

Joga voden sulakus Karjalan opendusen kehitoituzinstitut tegeb kodikeliden olimpiadan, miše lapsed voižiba kodvda ičeze mahtoid vepsän, karjalan da su...

Портрет поэта без ретуши

Воспоминаниями о классике вепсской литературы Николае Абрамове.

Vepsläižed muštatišed tedomehen sil’mil

Piterilaine tedomez’ da pirdai Anastasija Vaganova andoi ristituile voimusen ei vaiše lugeda muštatišid, no nägištada-ki niid ičeze sil’mil. Kuviden s...

Pohjoižtaba abutab elontel

Männudel vodel ”Venäman pohjoižen čomuz’”- da ”Venäman čomuz’”-konkursoihe ühtni čoma vaugedpäine neižne, kudamb eziti vepsläižid. Nece neižne om pite...

Uden voden da Sünduman verod

Kaikuččel rahvahal oma ičeze Uden voden da Raštvoiden verod. A kut praznuičiba nenid praznikoid vepsläižed?

Lendi linduine…

Igän muštam: Petroskoin universitetan Baltianmeren suomalaižen filologian kafedran docent, vepsän kelen opendai Ol’ga Žukova läksi elospäi 31. vilukud...

Vepsän kul’turan voz’ lopihe čomal praznikehtal

Vepsän kul’tursebr tegi 2022. voden ühthevedoid Karjalan rahvahiden sebruden kodiš.

Иванозеро

Нестор Петров – большой любитель выйти на природу. Есть у него немало лесных баек и историй. Одна из таких о любимом рыбацком месте – лесном Иванозере...

Kezaräk

Kezal küläs om äi radod. Tal’vel-ki om äi, no tal’vel kaik rigehtiba tehta radoid päivänvauktal. Tal’vhämär ajab aigoiš kodihe. A naku kezal küläs om ...

Podporožjen eläjile vepsän kelen kursad tuliba mel’he

Kursad oli tehtud ”Vepsän kond: ühtes voim tehta kaiken”-projektan aigan, mitte sai Piterin agjan pämehen grantan.

Miš voib starinoita Venäman Pohjoižen verokeramik?

Petroskoiš radab Venäman Pohjoižen verokeramikan ozuteluz, kus om ezitadud enamba 50 harvinašt kalud savespäi.

Ičeladuine tundmuz

Petroskoin universitetas mäni kvest. Ezmäižen voz’kursan openikad, kudambad opendaba vepsän kel’t tundištihe vepsän kelenke da kodviba jo sadud tedoid...

Muštsijad, kuti voinan jäl’ged

Kalages om völ kaičenus sijoid, miččed starinoičeba voinan aigoiš da kaičeba istorijad. Suomalaižed batarejad Kalag’-posadas vahvištoitaba ristituiden...

Vepsläine delegacii ajoi Salehard-lidnaha

Sulakun 4.-8. päivil vepsläine delegacii Karjalaspäi radoi Salehard-lidnas. Sigä mäni Venäman Pohjoižen, Sibirin da Edahaižen Päivnouzman igähižiden r...

Rekisteröintä Oletko uuši asiekaš? Kirjuttauvu

Peittošana
Hyväkšy peittošana

Rekisteröintä

Oletko uuši asiekaš?

Kirjuttauvu

Peittošana

Hyväkšy peittošana

Šähköpošti
Peittošana Unohitko peittošana??
Неверный логин или пароль!