Jubilejaks: Rad hänel om ezmäižel sijal
Šokšun školas avaitihe vepsän kul’turan muzei
Uded kirjad: Nügüd’ ”Penikaine princ” om vepsän-ki kelel
Karjalas mäneb vepsän sarnale omištadud festival’
Petroskoiš tehtas “Kiži”-saren radnikan 3D-model’
Vepsän kul’tursebr kucub uden kirjan prezentacijale
”Sattuma” ezineb muzikaližel festivalil Velikii Novgorodas
Venäman hengižen etnokul’turižen jäl’gestusen objektad putuba lugetišhe
Kantele da virsikannel: Karjalaha tuli muzikaline ekspedicii Viborgaspäi
Uz’ ”Verez tullei”-al’manahan nomer jo ihastoitab ičeze lugijoid
Sivusto toimii beta-vaiheessa
Kauppa
UUTISET
Kodima
Šokšun školas avaitihe vepsän kul’turan muzei
Kodima
Uded kirjad: Nügüd’ ”Penikaine princ” om vepsän-ki kelel
Kodima
Venäman Pohjoižen tradicionališt kul’turad diskutiruidas Petroskoiš
Kodima
”Savesine Van’oi”: uz’ ozuteluz avaižihe Kiži-muzejas
Kodima
Rahvahidenkeskeine žurnalistikan škol kucub opendusele Karjalan norištod
Kodima
Karjalas mäneb vepsän sarnale omištadud festival’
Kodima
Kalages ozateldihe kaivajid professionaližen praznikanke
Kodima
Karjalan Änižröunas praznuitas Kaivajan päiväd
Kodima
Petroskoiš tehtas “Kiži”-saren radnikan 3D-model’
Kodima
Uz’ painuz: “Periodikas” om lähtnu uz’ etnografine kirj vepsläižiš
Kodima
Forum: Suomalaiž-ugrilaine norišt diskutirui etnokul’turižen kehitoitusen küzundoid
Kodima
Vepsän kul’tursebr kucub uden kirjan prezentacijale
Kodima
”Sattuma” ezineb muzikaližel festivalil Velikii Novgorodas
Kodima
Venäman hengižen etnokul’turižen jäl’gestusen objektad putuba lugetišhe
Kodima
Kantele da virsikannel: Karjalaha tuli muzikaline ekspedicii Viborgaspäi
Kodima
Uz’ ”Verez tullei”-al’manahan nomer jo ihastoitab ičeze lugijoid
Kodima
Vepsän rahvahan hor ezitab Karjalad Kaikenvenäman fol’klorkonkursal
Kodima
Uded kirjad: ”Ezmäine änik” vepsän kelel ihastoitaškab penid lugijoid
Kodima
Vihm ei telustand kerata äi adivoid ”Elonpu”-praznikal
Kodima
Änižröunan Šokšus mäni tradicionaline külälaine ”Pühä päiväine”-praznik
TEEMAT
Rad minai om ezmäižel sijal
14. sügüz’kud Petroskoin Suomalaiž-ugrilaižen školan pämez’ Natalja Barkalova praznuiči ičeze 55-vottušt jubilejad. Kanman necidä znamasišt päiväd mö ...
Hän kandab armastust kodikel’he voziš päliči
Starinoičem teile vepsän kelen opendajas – Ol’ga Mironovan polhe, kudamb radoi Kalagen školas 36 vot.
Светлана Пасюкова – человек слова и дела
В марте Светлана Петровна Пасюкова отметила восьмидесятилетний юбилей.
Tradicionaližed radonmahtod: Ojatin keramik
Ezmäižen kerdan Karjalas avaitihe Ojatin keramikan ozuteluz. Sen avtor om L’udmila Ivanova Piterin agjan Al’ohovščina-küläspäi. Sen tem om omištadud v...
Легко сказать?!
В Петрозаводске создают видеоуроки карельского и вепсского языков. Зрители смогут посмотреть их осенью, а сейчас мастера кинематографии и ...
Nina Zaitseva: Pagin Kalevalan kändmižes
Nina Zaiceva starinoičeb siš, kut mäni rad Kalevala-eposan kändmižes, miččid jügedusid oli.
Tundištoituz vepsän rahvahanke Suomen mal
Vilukun augotišes Suomen Kuhmo-lidnas mäni Vepsän kul’turan voden avaiduz. Avaiduz mäni Juminkeko-fondas.
Kaks’-kahten londusenke
Tetab Karjalas fotograf-naturalist Ilja Timin starinoičeb ičeze elos, melentartuses da fotokuviš.
Tahtoin antta sarnoile toižen elon
”Nel’l’ dölod”-karjan avtor Natalja Silakova starinoiči, mi libuti henged kirjan kirjutamha, kut sunduiba sarnad da niiden hengiden polhe. <br />
...
Sigä kaitas kul’turad südäimen kucundan mödhe
Nored Karjalaspäi oleskeliba adivoiš Vologdan agjan Babajevon rajonan vepsläižidenno.
Kut kaik zavodihe
Opendai Franciaspäi Gijöm Žiber (Guillaume Gibert) kändi vepsläižen eposan francian kel’he.
Tundištadas rahvahanke kelen abul
Baltianmeren-suomalaižiden keliden kafedran ezmäižen kursan openikad jagasoiš ičeze meletusil, mikš hö opendusen täht valičiba vepsän kel’t...
Päžar’-külän elo: eglai i tämbei
Meiden elo: Fil’m Päžar’-külän da sen eläjiden polhe starinoičeb, kut vajehtihe elo der’ounas 15 vodes.
Один день в этнопарке «Kаларанд»
На территории этнопарка в Рыбреке проходят мастер-классы для детей, а также продолжается благоустройство территории. ...
Matkoiš külidme opendam kodikel’t
Podporožjen rajonan Järved-küläs mäniba vepsän kelen kursad. Nece projekt sai toižen sijan konkursas, miččen tegi Piterin agjan sijaližen ičenaižen va...
Nored tundištasoiš Karjalanke
Norišt matkustab Karjaladme, tundištase igähižiden rahvahiden istorijanke, kelenke, kul’turanke, tradicijoidenke.
Hö ei ehtnugoi vojuida…
Šoutjärven muzejas kerazihe äi rahvast. Vastusen sü oli tärged – eloho läksi Viktor Loninan kirj.
Opeta lapsid vätes
Šokšun školas oli tehtud mastar’-klass lapsiden täht. Lapsid opetihe vändmaha vepsläižihe vändoihe. Mastar’-klassan tegii om nor’, aktivine neižne Jel...
Endevanhan vepsläižen naižen sädod
Tedat-ik tö, mitte irdnägo oli vepsläižel naižel äi vozid tagaze? Miččed sädod oliba da miččes kanghaspäi ned oli tehtud? Sen polhe mö pagižem Natalja...
Heid ühtenzoiti vepsän kelen opendamine
Vepsän kelen gruppan pästnikad jagasoiš ičeze mel’pidol openduses da ičeze planoil tulebaks aigaks.
Kodima: Ezmäižen paindused vepsän kelel
Täl vodel ”Kodima”-lehtesele täudub 30 vot. Mö pätim johtutada, ked oliba ezmäižin avtoroin i min polhe hö kirjutiba. Tom teile sil’mnägubale ezmäižid...
Lendi linduine…
Igän muštam: Petroskoin universitetan Baltianmeren suomalaižen filologian kafedran docent, vepsän kelen opendai Ol’ga Žukova läksi elospäi 31. vilukud...
Vepsän kul’turan voz’ lopihe čomal praznikehtal
Vepsän kul’tursebr tegi 2022. voden ühthevedoid Karjalan rahvahiden sebruden kodiš.
Иванозеро
Нестор Петров – большой любитель выйти на природу. Есть у него немало лесных баек и историй. Одна из таких о любимом рыбацком месте – лесном Иванозере...
Kezaräk
Kezal küläs om äi radod. Tal’vel-ki om äi, no tal’vel kaik rigehtiba tehta radoid päivänvauktal. Tal’vhämär ajab aigoiš kodihe. A naku kezal küläs om ...
Podporožjen eläjile vepsän kelen kursad tuliba mel’he
Kursad oli tehtud ”Vepsän kond: ühtes voim tehta kaiken”-projektan aigan, mitte sai Piterin agjan pämehen grantan.
Miš voib starinoita Venäman Pohjoižen verokeramik?
Petroskoiš radab Venäman Pohjoižen verokeramikan ozuteluz, kus om ezitadud enamba 50 harvinašt kalud savespäi.
Ičeladuine tundmuz
Petroskoin universitetas mäni kvest. Ezmäižen voz’kursan openikad, kudambad opendaba vepsän kel’t tundištihe vepsän kelenke da kodviba jo sadud tedoid...
Muštsijad, kuti voinan jäl’ged
Kalages om völ kaičenus sijoid, miččed starinoičeba voinan aigoiš da kaičeba istorijad. Suomalaižed batarejad Kalag’-posadas vahvištoitaba ristituiden...
Vepsläine delegacii ajoi Salehard-lidnaha
Sulakun 4.-8. päivil vepsläine delegacii Karjalaspäi radoi Salehard-lidnas. Sigä mäni Venäman Pohjoižen, Sibirin da Edahaižen Päivnouzman igähižiden r...
Meistä
