Om-ik Afrikas Uz’ voz’?
Tedat-ik tö, miše Uden voden praznik om sündunu Afrikas? Egiptas mehed kingitiba homaičust londusehe, ozutesikš, Nil-jogen vezihe. Siš süspäi ende uz’ voz’ ei zavodinus tal’vel — se zavodihe sügüz’kun lopus.
Afrikas tähäsai arvostadas vanhad verod. Sigälaižed kanzad oma ani sured, i kaik kanznikad eläba ühten katusen al. Mehed uskoba sihe, miše ezitatoiden henged kaičeba heid da oma kaiken rindal, i sikš hengid tariž arvostada.
Räken da kuivan il’mišton taguiči äjad ritualad «hüvitaba» londust, miše oliži hüvä satuz.
Efiopias Uz’ voz’ (miččen nimi om Enkutataš) tähäsai praznuitas 1. sügüz’kud! Sen man kalendariš om 13 kud. Uden voden praznuičendan aigan mehed lahjoičeba toine toižele pakuižid margaritkoid, sikš ku ned koskuba päiväižehe, a päavoirdal tehtas sur’kulu pažag, miččen keskel om pun tüvi. Pu palab — kaik kargaidaba, a konz pu lankteb, kaik kacuba, kuna ozutab pun ladv — sigä tulijal vodel linneb parahim satuz.
Sudanas Uden voden öl mehed laskesoiš Nil-jogehe. Hö uskoba, miše muga voib heitta ičelazepäi kaiken huban da haškta udehe vodehe “puhthin”, kuti sünduda udes.
Ganas om meletadud čoma tundmusiden udištamižen maht. Kanman Ut vot kaik lähteba irdale da zavodiba kidastada siš, mi oli hubin vanhas vodes — hö läikäidaba kaik pahad tundmused da abidad. A keskön kaik vajehtase: mehed zavodiba pajatada, kargaita da starinoita toine toižele siš, mitte hüvä da čoma uz’ voz’ varastab heid!
Tunisas tehtas sur’ Saharan festival’, miččen aigan kaik kacuba verbl’udoiden voibištelendale da keradaba finikoid.
Meile tutab Uz’ voz’ (31. tal’vkun öl) om tulnu Afrikaha evropalaižilpäi. Heilpäi-žo oma tulnuded katoližed Raštvod-ki, mittušt praznuitas čomemba, mi Uz’ voz’. No Afrikan il’mišt da tradicijad oma toižed, i sikš praznikoil-ki om ani toine nägo.
Kuzen sijas čomitadas pal’moid da akacijoid.
Pedroiden sijas afrikalaižel “Santa-Klausal” voiba olda sijaližed sarvikahad živatad.
Lunt ei ole, sikš tehtas tegolunt, i afrikalaižile se nägub sarnaližeks.
Kuvitele! 36 gradusad lämäd, kaik irdad om čomitadud lämoi- da änikpal’mikoil, a Santa-Klausad oma šortiš da maikoiš!
Suriš lidnoiš praznik lujas koskub meiden praznikaha: mehed keradasoiš avoirdoil, lugeba sekundad kesköhosai, joba šampanjad da toivotaba toižile i ičeleze midä-se hüväd. A peniš küliš kaik om toižin: sigä elädas enččikš i ei tahtoigoi harjeneda uzihe tradicijoihe. No ned, ked sirdäsoiš lidnoihe, paksus zavodiba praznuita muga, kut ozutadas televizoras: hö čomitaba ičeze pertid da andaba toine toižele lahjoid.
