Mängam udehe “Vepslӓine”-studijaha!
Erazvuiččil mastar’-klassoil da vastusil studijan emӓgad Julia Aprodu da Darja Polina starinoičeba adivoile — lapsile da aigvoččile ristituile — melentartuižid tedoid vepslӓižiden polhe, heiden elos, kul’turas da veroiš.
— Mö sizarenke tahtoim tehta Petroskoiš mugoižen sijan, kus ristitud voižiba tedištada vepslӓižiden elos, kulištada kel’t da opetas tehmaha midӓ-se ut ičeze kӓzil. Vepsӓn rahvahal om bohat istorii da kul’tur, meiden baboid da prababoid mahtoiba tehta ӓjan kӓzil — kudoda, kezerta, ombelta. Mö tahtoim kaita kaik necidӓ i opeta sihe toižid ristituid, i ezmӓi kaiked lapsid, sanub Julia Aprodu.
“Vepslӓine”- studijas om ӓi erazvuiččid mastar’-klassoid kanzoiden tӓht. Vanhembad da lapsed voiba ühtes tehta čomad tehmused ičeze kӓzil, tedištada ӓi ut da hüvin mӓnetada aigad. Studijas voib opetas kudomaha, sidomaha, poimimaha, tehmaha vepsläižid tӓtüižid, erazvuiččid tehmusid tohespӓi da savespӓi.
— Meile abutaba vepslӓižed mastarid Šoutjӓrven “Kaičei” -sebraspӓi. Hö opendaba meid da mastar’-klassoiden ühtnikoid tehmaha čomid tehmusid savespӓi, kudomaha vöid. Ühtes mö kaičem kӓzitöid da tundištoitam ristituid vepsӓn rahvahan tradicijoidenke. Ristitud saba ei vaiše tedoid, a mugažo čoman lahjan, miččen hö tegiba ičeze kӓzil, starinoičeb Darja Polina.
Mugažo studijas oma mastar’-klassad nügüdlӓižiš tehnikoiš. Ozutesikš, tehmused makrame-tehnikas, tai-dai, čomitesed hel’mespӓi da puižiš bul’uižišpӓi, bobaižiden vanund i äi tošt.
Studijan adivod völ voiba kacta pen’t muzejad vanhoiden kaluidenke. Ičeze sil’mil ristitud voiba nӓgištada kezerdusid, hӓrkmid, padoid Kalagen savespӓi, samvarad i toižid kaluid, miččed ӓjan starinoičeba vepslӓižiden elon polhe.
Lebupӓivil lapsed tuleskeleba studijaha opetas pirdmaha. Art-studijas hö opendasoiš pirdmaha erazvuiččiš tehnikoiš. Opendajad andaba lapsile bumagad da kaik tarbhaižed materialad, niiden keskes om tuš, guaš, akvarel’-mujud, pirdimed da toižed. Mastar’-klassal lapsed opendasoiš valičemha da segoitamha mujuid, otmaha kistižed oikti. Lopus kaikuččel tegese čoma kuva. Om tӓrged, miše mastar’-klassoil lapsed mugažo tedištaba vepslӓižiden polhe, kundleba vepslӓižid sarnoid da vepsläšt muzikad, pagižeba živatoiš, linduiš da londuses.
Školiden openikoiden täht “Vepslӓine”-studii vaumičeb melentartuižid vastusid, mastar’-klassoid da programmoid. Lapsed voiba kulištada vepsӓn kel’t, panda pӓle vepsӓn rahvahan sӓdoid da tedištada enamba vepslӓižiden veroiš. Openikad tundištasoiš vepsläižiden mastaridenke, runoilijoidenke da toižiden ristituidenke, ken armastab vepsän kul’turad da kaičeb sidä ičeze professijas.
— Studijan adivod voiba kuti “matkata” vepsläižidennoks. Mö ozutam vodeorolikoid, fotokuvid, kus voib nägištada pohjoižvepsläižiden külid, meiden čomad londust, Änižen järv’ da mecad. Mö starinoičem nügüdläižiš vepsläižiden praznikoiš da sijoiš, kus kaitas vepsän kul’turad — Šoutjärven muzejan polhe, “Kalarand”-etnoparkas da toižiš. Lopus studijan adivoil om kogonaine el’genduz vepsän rahvahan polhe, homaičeb Julia Aprodu.
“Vepslӓine” -studii radab Petroskoiš adresadme: Sverdlovan ird, p. 22. Se varastab adivoid da tahtoib, miše vepsän rahvahan polhe tedaiži enamba ristituid, lapsed pagižižiba vepsän kelel, a stol da käzitöd ühtenzoitaižiba ristituid, kudambad armastaba sädandradod da vepsän kul’turad.
