Tučinan pert’. Suren voinan znamasine sija

Tučinan pert’ om znamasine sija, mitte pidab udessündutada da möst avaita. Darja Švecova

Šoutjärven muzejas avaitihe uz’ ozuteluz. Sigä voib nähta fotokuvid, kartoid da dokumentoid, miččed ozutaba partizanoiden radod Suren Kodimaižen voinan aigal vepsän mal. Muzejan radnikad kucuba rahvast kacmaha ut ozutelust da samha uzid tedoid ičeze man istorijan polhe.

Täl vodel Venämal praznuitas 75-vozne päiv Suren voinan lopuspäi. Sikš muzejan radnikad pätiba tehta ozutelusen da starinoita voinan jügedan aigan polhe vepsän mal. Ozutelusen nimi om ”Tučinan pert’. Suren voinan znamasine sija”. Fotod, kartad da dokumentad starinoičeba partizanoiden radon polhe Tučinan pertiš.

– Nece pert’ oli se sija, kus old’he partizanad i sur’ abu tuli neciš azjaspäi. Pert’ seižui Mägel. I ezmäine ozuteluz oli tehtud siš der’ounas, sel’genzoitab Šoutjärven vepsän rahvahan etnografižen muzejan pämez’ Natalja Anhimova.

Möhemba Tučinan pert’ todihe Šoutjärvehe da letihe udeks muzejan rindale. Neciš pertiš äi vozid vedetihe ekskursijoid, starinoitihe, kut partizanad peitihe Tučinan pertiš vepsän mal, mitte siloi oli suomalaižiden valdas. Partizanoile ozastui kerata kaik tarbhaižed tedod da lähtta posadaspäi. Necen istorijan tedab kaikutte tägälaine eläi. Muzejaha kaiken tuleskeliba školan openikad da voinan veteranad. Äi vozid tagaze ajeli tänna Sil’va Paaso-ki, kudamb oli voinan aigan partizanoiden keskes.

– Nece pert’ om mugoitte znamasine, mise hän kaičeb Suren voinan istorijad ühtes polespäi, a toižes polespäi se om znamasine sil, mise Mel’kinan pert om sur’, mugoitte čoma pert, no meil ved old’he völ pened pertid i se om mugoitte. Läz kümned vot nece pert’ om soubas. I sigä mö voim vaise kaita meiden muzejan kalud. No mända sihe mö em voigoi, sanub Natalja Anhimova.

Ozutelusen tegijad toivoba kingitada rahvahan homaičust Tučinan pert’he. Se om znamasine sija, mitte pidab udessündutada da möst avaita.

 – Minä nadeimoi, miše meiden Karjalan mal oma mehed, ked abutaze tehta kaik, mise nece pert’ eläbzoitta, mise tehta restavracijan, mise necen voinan istorijan muzei voiži rata, ližadab Natalja Anhimova.