Čoma ö Šoutjärven muzejas
Vepsän Šoutjärven etnografine muzei ühtneb kaikenvenäman ”Muzejiden ö” akcijaha kaikuččen voden. Muzejan radnikad vaumičeba melentartuižen programman lapsiden i aigvoččiden täht. Tehtas ekskursijoid, kvestoid, mastar’-klassoid, eskai radab lava, kus kaikutte tahtnik voib ozutada ičeze mastarut karguiš, pajoiš vai miš-se toižes.
– Necil kerdal mö vaumičim programman kodiš. A ved’ kodiš ei ole tarbhašt literaturad, muzejan resursoid – vanhoid fotoid vai videjoid, miččid mö voižim kävutada. Sikš oli jügedahk rata, – sanub Šoutjärven muzejan radnik Jevgenii Fotejev.
Kacmata kaikihe jügedusihe, tuli melentartine programm, kacujad hüviš meliš ühtniba online-tegendoihe. Muzejan radnik L’ubov’ Anatoljevna Ivanova tegi čoman fil’man Mägi-külän polhe. Hän starinoiči küläs, ičeze jüriš, ozuti melentartuižid sijoid. Tuli todesine tundištoituzmatk Mägedme. Fil’mas oli tegendoid kacujiden täht – pidi antta oiktoid vastusid küzundoihe. Vägestajad saiba lahjoid.
Kaikuččel kalul om mitte-se istorii, voib olda, nece om muštlahj i se johtutab ristitus, kudamb om lujas kalliž sinei. Muzejan radnikad taričiba kacujile tehta video vai foto starinanke mugoižes kalus. Muga kaikutte ristit voi jagadas ičeze kanzan istorijanke i rižada ičtaze muzejan radnikan.
Muzejan radnikad tegiba videolahjan lapsiden-ki täht. Hö vaumičiba melentartuižen nügüdläižen sarnan. Kactes sarnad lapsed voiba opeta sanoid-ki vepsän kelel.
”Muzejiden ö”-akcijad navediba äjad. Om žal’, miše necil vodel mö em voinugoi vastatas meiden armhas muzejas. No nece-ki ei telustand ristituile ühtneda akcijaha i sada hüväd mel’t. Ved’ postoid kacuiba enamba 3000 mest!
