Mušt Suren voinan gerojiš
Tučinan pert’ om arhitekturan muštpacaz. Se om Änižröunan tradicionaline vepsläine sauvotuz. Ezmäižel sen žirul om tanaz da sija, kus kaitas radkaluid. Toižel žirul oma eländhonused.
Tučinan pert’ seižui Kal’l’ansarel, a vodel 1979 se sirttihe Šoutjärvehe.
Mikš nece pert’ tegihe melentartuisijaks? XX-voz’sadal neciš pertiš peitihe tedišteluzjouk. Sikš nece unikaline sauvotuz kaičeb äi melentartuižid ozuteluzkaluid da muštod Sures voinas.
Kut nece oli
13. elokud vodel 1943 tedišteluzjouk oigetihe Šoutjärven rajonaha. Joukus oli nel’l’ mest: vepsläine Dmitrii Gorbačov, venälaine Pavel Udal’cov, karjalaine Mihail Asanov da suomalaine Sil’va Paaso.
Heile tariž oli kosketadas sijaližen eläjidenke, säta Šoutjärves partizaboiden jouk, sada tedoid okkupantoiden planoiš da oigeta nene tedod frontan štabha, mitte sijaižihe Belomorskas.
Ezmäi tedištelijad peitihe mecas. Konz oli pannu lunt, jäda mecha tegihe varukahaks. Siloi Dmitrii Tučin, külän pämez’, oti-ki partizanoid ičeze pertihe. Dmitrii kosketihe suomalaižidenke, hö uskoiba hänele i ei meletanugoi-ki, miše Tučinan pertiš, tanhal, viž kud eliba partizanad.
Tučinan pert’ nügüd’
Vodehesai 2012 pertiš oli muzei, miččes starinoitihe Suren voinan aigtegoiš da tedišteluzjoukus, mitte eli siš. Tučinan pertis kaičese 9000 ozuteluzkalud, miččid om sidotud partizanoiden tarbhaižehe radho, no se tariž oli saubata.
Nügüd’ kacta pert’ voib vaiše irdpolespäi. Ekskursijad tedištelzjoukus mäneškanziba Šoutjärven etnografižes muzejas.
Muloi Karjalan büdžetaspäi jagatihe rahad Tučinan pertin endištamižele. Endištamižen jäl’ghe toižel žirul linneb udištadud Tučinan perehen elo: tehtas ozuteluz perehen fotokuvišpäi da kodikaluišpäi.
Karznäs mugažo tehtas ozuteluz, sigä kaitas nenid kaluid, miččid varaidaba kuivad il’mad da päivänvauktad. Ozutelused linneba avoimed kaikile tahtnikoile. Kaik nece linneb avoin turistoile.
